Na koncu modula boste lahko:

01 opredelili različne modele upravljanja za družinska podjetja

02 prepoznali glavna vprašanja v zvezi z upravljanjem

03 videli povezavo med modelom upravljanja in odnosom med družinskim podjetjem in interesno skupino

04 določili pravi model upravljanja za vaše družinsko podjetje

Model upravljanja je organizacijski in strateški sistem, ki je usmerjen k dinamičnemu doseganju dveh ciljev: zmožnost lastnikove družine, da izrazi jasno vizijo prihodnosti nadzorovanega poslovanja; možnost upravljanja (sestavljenega iz družinskih članov ali ne) za uresničitve te vizije z uporabo najboljših virov, ki so na voljo na trgu.
Dober model upravljanja je tudi sistem, ki omogoča družinskemu podjetju, da prepreči in obravnava vse vzroke konfliktov, kot so: nizka stopnja komunikacije med družinskimi člani, komunikacija med menedžerji in družinskimi člani, nasledstvo, plačilo, rivalstvo med sorojenci, medgeneracijsko rivalstvo, dividendna politika, vrednotenje družbe, pravna vprašanja.
Model upravljanja je zelo odvisen od stopnje rasti družinskega podjetja in je strogo povezan z značilnimi vprašanji, povezanimi z vsako fazo.

Lahko rečemo, da je družinsko upravljanje kombinacija struktur, procesov in družinskega sporazuma.
Strukture: sklop izvršilnih organov odločanja, upravljanja in svetovalnih organov

Procesi: sklop aktivnosti in pobud, ki so kljub različnim značilnostim združene z doseganjem skupnih ciljev rasti podjetja
Družinski sporazum: Nabor načel in/ali pravil, ki določajo, kako konfigurirati in upravljati odnose med lastnikovo družino (ali družinami) in nadzorovanim podjetjem. Je orodje za usmerjanje, orientiranje in vodenje vedenja družin za ohranjanje družinske in lastniški enotnosti in povezanosti; prispeva k uspehu in razvoju podjetja.

Da bi razumeli sisteme upravljanja, je treba jasno vedeti, da se ti razlikujejo glede na stopnjo rasti družinskega podjetja in na značilnosti vprašanj, s katerimi se vsaka faza najbolj sooča.
Razvoj lastništva in upravljanja v večini družinskih podjetij gre skozi naslednje faze:

Ustanovitelj(i) (Nadzorni lastnik(i)): začetni korak obstoja družinskega podjetja. Podjetje je v celoti v lasti in v vodenju ustanovitelja(-ev). Večina ustanoviteljev poišče nasvete zunanjih svetovalcev in/ali poslovnih sodelavcev, vendar bodo večino ključnih odločitev sprejeli sami. Za to fazo je običajno značilna močna zavezanost ustanovitelja(-ev) uspehu njihovega podjetja in razmeroma preprosta struktura upravljanja. Ta faza vsebuje omejena vprašanja upravljanja v primerjavi z naslednjima dvema fazama, saj sta nadzor in lastništvo družbe še vedno v rokah iste osebe: ustanovitelja. Najpomembnejše vprašanje, ki ga bo potrebno obravnavati v času življenja ustanoviteljevega življanja je načrtovanje nasledstva.

Partnerstvo sorojencev: To je faza, v kateri sta bila upravljanje in lastništvo prenesena na otroke ustanovitelja(-ev). Ker je zdaj v podjetju vključenih več družinskih članov, so vprašanja upravljanja precej bolj zapletena od tistih, ki so bila opažena v začetni fazi obstoja podjetja. Nekateri od skupnih izzivov partnerske faze so: ohranjanje harmonije sorojencev, formalizacija poslovnih procesov in postopkov, vzpostavitev učinkovitih komunikacijskih kanalov med družinskimi člani in zagotavljanje načrtovanja nasledstva za ključne vodstvene položaje.

Združenje bratrancev: V tej fazi postane poslovno upravljanje bolj zapleteno, saj je v poslovanje neposredno ali posredno vključenih več družinskih članov, vključno z otroki sorojencev in bratrancev ter njihovih partnerjev. Ker mnogi od teh članov pripadajo različnim generacijam in različnim vejam družine, imajo lahko različne zamisli o tem, kako naj se podjetje vodi in kako naj se določi splošna strategija. Poleg tega bi se vsi konflikti, ki so obstajali med sorojenci v prejšnji fazi, najverjetneje prenašali tudi na rod bratrancev. Zato ta faza vključuje večino vprašanj družinskega upravljanja. Nekatera od najpogostejših vprašanj, s katerimi se v tej fazi soočajo družinska podjetja, so: zaposlitev družinskih članov; pravice družinskega deleža; likvidnosti v deležu; politike dividend; vloga družinskega člana v podjetju; reševanje družinskih konfliktov; in družinske vizije in poslanstva.

Od prve do druge in tretje faze: Večina podjetij v družinski lasti je uspešna v začetni fazi, zahvaljujoč ogromin prizadevanjem  ustanovitelja/ustanoviteljev, saj so vpleteni v vse faze poslovanja. Dolgoročno pa je potrebno vzpostaviti ustrezne strukture in mehanizme upravljanja, ki bodo omogočili učinkovite komunikacijske kanale ter jasno opredelitev vlog in pričakovanj vseh oseb, ki so vključene v družinsko podjetje.

Sprejetje in razvoj modela upravljanja mora biti premišljen proces, ki zahteva čas, da se oblikuje v njegov optimalni sistem.  Družinsko podjetje lahko naleti na številna tveganja, ki izvirajo iz lastne zgodovine družinskega podjetja in lahko vključujejo: zaprtje podjetja za zunanje strokovno znanje, kar vodi v omejeno privlačnost in slabo valorizacijo zunanjih menedžerjev; totalitarni nadzor, ki je posledica neoptimalne velikosti podjetja; nenaklonjenost tveganju, ki upočasnjuje družinsko podjetje na poti do inovacij; združitev sredstev družbe in družine, kar ima za posledico nepravilno uporabo sredstev podjetja.

Pri obravnavanju družinskega podjetja obstaja dejansko tveganje imenovanja napačne osebe (morda samo zato, ker pripada družini) napačni vlogi. Za nepristransko oceno značilnosti, znanja in sposobnosti, potrebnih za opravljanje določene vloge v družinskem podjetju, je potreba pridobiti neodvisno mnenje, včasih pa je najboljša strategija najeti zunanjo in neodvisno osebo.

Zapletenost. Družinska podjetja so običajno bolj zapletena v smislu upravljanja kot njihova sorodna podjetja zaradi dodajanja nove spremenljivke: družine. Dodajanje družinskih čustev in težav podjetju povečuje kompleksnost vprašanj, s katerimi se morajo ta podjetja soočiti. V nasprotju z drugimi vrstami podjetij imajo družinski člani različne vloge v svojem poslu, kar lahko včasih privede do neuskolajenosti spodbud med vsemi družinskimi člani;

Neformalnost. Ker večina družin sama vodi svoja podjetja (vsaj v prvi in drugi generaciji), je običajno zelo malo zanimanja za določanje jasnih poslovnih praks in postopkov. Ker se družina in njeno poslovanje večata, lahko ta situacija povzroči številne neučinkovitosti in notranje konflikte, ki bi lahko ogrožali kontinuiteto poslovanja;

Pomanjkanje discipline. Veliko družinskih podjetij ne posveča dovolj pozornosti ključnim strateškim področjem, kot so: načrtovanje nasledstva direktorjev in drugih ključnih vodstvenih položajev, zaposlitev družinskih članov v podjetju ter privabljanje in obdržanje usposobljenih zunanjih menedžerjev. Zavlačevanje ali ignoriranje tako pomembnih strateških odločitev bi lahko privedlo do poslovnega neuspeha v vsakem družinskem podjetju.

Model upravljanja mora biti naklonjen utrjevanju vrednot družinskega podjetja, ki zmanjšuje konflikte in olajša generacijski premik.

Izvajanje učinkovitega sistema upravljanja omogoča znatne koristi, kot so: pomoč podjetniškim družinam pri rasti poslovanja, hkrati pa zmanjšanje ravni tveganj; pomaga družinam podjetnikov, da opredelijo jasnejšo razlikovanje med osebno lastnino družine in premoženjem podjetja; omogočiti, da je družinsko podjetje bolj zaupanja vredno v očeh bank, strank, dobaviteljev in splošneje  mednarodnih trgov; pritegniti in opredeliti trdno sodelovanje z menedžerji, neodvisnimi od družinskega okolja, tudi za povečanje mednarodne konkurenčnosti družinskih podjetij; deluje kot koristen kompas pri upravljanju procesov predaje generacij; za podjetja, ki so potencialno zainteresirana za odprtje na trge zalog ali obveznic, se navadijo na postopke upravljanja, predvidene v teh okvirih.

Sprejetje naprednega modela upravljanja, ki se zgleduje po načelih uravnoteženja pristojnosti in zastopanja interesov družbe ob spoštovanju interesov vseh drugih deležnikov, lastnikov in nelastnikov, ter usmerjengea v zagotavljanje neprekinjenosti in rasti, bi moralo biti značilno za koncept zdravega in odgovornega podjetništva.

Skupaj z organizacijo učinkovitega načrta za nasledstvo je vzpostavitev in konsolidacija dobrega modela upravljanja dejavnik, ki lahko določi dolgoživost družinskega podjetja: dejstvo je, da ima večina družinskih podjetij kratko življenjsko dobo, vseeno pa presega življenjsko dobo svojih ustanoviteljev in da približno 95 % družinskih podjetij ne preživi tretje generacije lastništva. V večini primerov se njihova napaka lahko pripiše celotnemu pomanjkanju ali hudi napaki modela upravljanja.

Učinkovit načrt upravljanja lahko podpre in poudari prirojene prednosti družinskega podjetja:

- Predanost. Družina, kot lastnik podjetja, kaže najvišjo predanost v tem, da se njegovo poslovanje raste, uspeva, in se prenaša na naslednje generacije
- Neprekinjenost znanja. Poslovne družine dajejo prednost prenosu nabranega znanja, izkušenj in veščin naslednjim generacijam.

- Zanesljivost in ponos. Ker imajo družinska podjetja svoje ime in ugled, povezana s svojimi izdelki in/ali storitvami, si prizadevajo povečati kakovost svoje proizvodnje in ohraniti dober odnos s partnerji

Employees. The adoption of an advanced governance model, which represents a correct balance of powers and requests (considering also the top management figures), represents a guarantee for all employees, especially in family-controlled realities with less advanced management systems. This is especially important for those family businesses where the implementation of human resource management policies that protect career expectations are lacking, and an adequate space for merit must be developed. A good governance model can encourage the attraction of managerial talents external from the family. At the same time, a more balanced system of governance is capable of ensuring a better and more fruitful dialogue with employee’s representatives.

Banke in posojilodajalci. Sprejetje bolj strukturiranih in naprednih mehanizmov upravljanja olajša doseganje naslednjih dveh osnovnih ciljev, ki jima mora slediti odgovorno lastništvo: jasno morajo ločiti sredstva podjetja od podjetnikovih osebnih virov, tudi če je podjetje majhno; zagotoviti pregledno, hitro, pravočasno in popolno razkritje pri kreditnih institucij, saj na kreditno sposobnost pozitivno vplivajo točni in izčrpni podatki.

Dobavitelji in stranke. Bistveno je, da se vzpostavijo odnosti zaupanja, jasna  pogodbena razmerja in pravilna plačilna ureditev talp z dobavitelji izdelkov in storitev kot s strankami. Pravilen in uravnotežen sistem upravljanja lahko zagotavlja številne prednosti v bistvenih poslovnih odnosih za vsako družinsko podjetje v smislu: večjega zaupanja dobaviteljev v trdnost in plačilno sposobnost podjetja skozi čas ter kupcev v pravilnost, etičnost, zakonitost poslovanja podjetja; boljši dogovor o pogodbenih pogojih tako do dobaviteljev kot do kupcev zaradi bolj uravnoteženega notranjega procesa odločanja.

Upravljanje se ne zgodi čez noč. Gre za evolucijo, ki potrebuje zelo previdno in potrpežljivostno analizo. Izvedeli smo, da sta izbor in razvoj pravega modela upravljanja zelo odvisna od življenjske faze našega družinskega podjetja, pripravljenosti za širitev poslovanja, morda na mednarodni ravni, in od zmogljivosti za inovativnost na trgu. 

Kakšno družinsko podjetje ste?

Ste »Preprosto družinsko podjetje« (prva in druga generacija) ali ste »Napredno družinsko podjetje« (od druge/tretje generacije naprej)???

Preprosto družinsko podjetje → model upravljanja temelji na dobrih, močnih odnosih v družini in na rednih družinskih sestankih. Vključenost zunanjih strani bi lahko zadoščala na ravni svetovanja.

Napredno družinsko podjetje → družinska srečanja ne zadostujejo, podjetja potrebujejo kompleksnejše strukture (odbore, sporazume) in sodelovanje neodvisnega/zunanjega strokovnjaka, ki lahko s svojim strokovnim znanjem določi odločilni razvoj podjetja.

Ko imamo jasno v mislih stopnjo rasti našega družinskega podjetja in vemo, katero stopnjo kompleksnosti bi morali doseči z našim modelom upravljanja, ne smemo pozabiti, da mora biti struktura upravljanja:

Ustrezena
Obvladljiva

Izvršljiva

Sistemi upravljanja so dinamični nabor orodij in pomembno je, da zagotovimo, da bodo še naprej ustrezni in primerni v danih časovnih obdobjih, zlasti, v času pomembnih sprememb.

Ne pozabite, da je družinsko podjetje ekosistem, ki vključuje tri glavne sisteme: Družino, posel, lastništvo. Ena od teh treh komponent je lahko prevladujoča in, če je močno neuravnotežena, lahko ogrozi razvoj in preživetje samega družinskega podjetja.

Medtem ko se v nekaterih sferah prekrivajo, ima vsaka komponenta svoje cilje, prednostne naloge in dinamiko. Dolgoročni uspeh družinskih poslovnih sistemov je odvisen od tega, kako dobro vsaka skupina deluje in podpira druge skupine.
Ne pozabite, vedno lahko koristite posvetovanje s strokovnjaki na tem področju.

Družinska ustava je izjava o načelih, ki opisujejo družinsko zavezanost temeljnim vrednotam, viziji in poslanstvu podjetja.

V ustavi so opredeljene tudi vloge, sestave in pooblastila ključnih organov upravljanja podjetja: družinski člani/delničarji, uprava in upravni odbor.

Poleg tega so v družinski ustavi opredeljena razmerja med organi upravljanja in kako lahko družinski člani pomembno sodelujejo pri upravljanju poslovanja.

Družinska ustava je živi dokument, ki se razvija, ko se družina in njeno poslovanje razvijata dalje. Zato je treba redno posodabljati ustavo, da bi odražali vse spremembe v družini in/ali poslovanju.

Institucije za družinsko upravljanje pomagajo krepiti družinsko harmonijo in odnos do njenega poslovanja. S tem, ko družinskim članom omogočimo, da se zberejo v eni ali več organiziranih strukturah, družinske institucije povečajo komunikacijske povezave med družino in njeno dejavnostjo ter omogočijo družinskim članom, da se povežejo in razpravljajo o vidikih, ki so lahko povezani s podjetjem ali družino.

Te organizirane dejavnosti pomagajo povečevati razumevanje in zgraditi soglasje med družinskimi člani. Družinski člani morajo biti dobro obveščeni o namenu in dejavnostih vseh ustanov za družinsko upravljanje.

Prav tako je zelo pomembno zagotoviti, da družinski člani razlikujejo med vlogo teh institucij in upravnimi organi poslovanja, kot je upravni odbor in višje vodstvo. To je mogoče doseči z razvojem pisnih postopkov za te institucije in izmenjavo z vsemi družinskimi člani.

Spodaj je seznam nekaterih institucij za družinsko upravljanje, ki bi jih lahko imelo družinsko podjetje. Seveda vsa družinska podjetja ne potrebujejo ustanoviti vseh teh institucij. Odločitev, katere vrste institucije ustanoviti, bo odvisna od velikosti poslovanja, stopnje razvoja družine, števila obstoječih družinskih članov in stopnje vključenosti družinskih članov v njihovo poslovanje.

- Družinski zbor
- Družinski svet
- Družinska pisarna

Premislite: ali imate oziroma potrebujete družinsko ustavo? Kakšne institucije za družinsko upravljanje podpirajo vaše družinsko podjetje?

Zapomni si (zdaj znaš):

01 kako prepoznati drugačen model upravljanja za družinsko podjetje

02 kako prepoznati glavna vprašanja, povezana z upravljanjem

03 lahko vidite povezavo med modelom upravljanja in odnosom med družinskim podjetjem in interesnimi skupinami

04 kako prepoznati pravi model upravljanja za vaše družinsko podjetje

Tako naprej!